Trema ali strah pred nastopanjem je star znanec skoraj vsakega glasbenika. Potenje rok, pospešeno bitje srca, težave s koncentracijo, spominske luknje in še bi lahko naštevali – vse, kar nam, ko na odru sedemo za klavir, zagotovo zmeša štrene. Vsak se je tekom svojega življenja že kdaj srečal s strahom pred javnim nastopanjem, glasbeniki, ki redno nastopajo, pa so temu še posebej izpostavljeni.
Veliko profesionalnih glasbenikov se redno srečuje s stremo pred nastopi. V bistvu je to za večino nekako del poklica. Ampak predstavljajte si, da pred nastopom ugotovite, da ste vadili napačno skladbo! Ravno to se je zgodilo svetovno znani pianistki Marii Joao Pires. Pripravila je Mozartov koncert, na odru pa jo je presenetil orkester z zvoki popolnoma drugega koncerta!
Premagati tremo sploh ni lahko. Se pa da. Do neke mere je strah pred nastopanjem vedno prisoten, se ga pa lahko naučimo obvladati ali celo izkoristiti presežek adrenalina za še boljšo izvedbo. Morda se sliši mazohistično, ampak zelo pomemben del premagovanja treme je pridobiti kilometrino – nastopati veliko, biti na odru čim večkrat, kadarkoli se nam ponudi priložnost.
Strah pred nastopanjem je lahko večji ali manjši, kar je odvisno od več dejavnikov:
- poznavanja skladbe in naše samozavest glede tega, kako dobro znamo skladbo odigrati;
- velikosti občinstva;
- trajanja nastopa;
- pomembnosti nastopa – razlika je, ali igramo pred sorodniki, prijatelji, ali pa pred zahtevnejšim občinstvom;
- naših izkušenj z nastopanjem.
1. Strah pred nastopanjem je treba pričakovati in sprejeti.
Ko me učenci sprašujejo, če bodo na naslednjem nastopu tudi imeli tremo, jim odvrnem, da ja, na žalost, ampak seveda, strah pred nastopanjem bo zagotovo tu.
Najhuje je, če nas strah na nastopu preseneti. Če smo že kdaj imeli opravka s tremo, je pomembno vedeti, da se bo verjetno pred naslednjim nastopom spet pojavila. Pomembno je tudi, da se s tem ne borimo, ampak to sprejmemo kot dejstvo.
Največja napaka, ki jo lahko naredimo je, da poskušamo tremo potlačiti. Bolje jo je sprejeti in poskušati spremeniti v nekaj uporabnega. Adrenalin, ki je prisoten pred nastopom se da spremeniti v dodatno energijo, ki nam pomaga zablesteti na koncertu. Strahu ne smemo odriniti, ampak ga moramo poskusiti spremeniti v dodatno energijo.
2. Nauči se ohraniti koncentracijo
Problem simptomov, ki jih povzroči trema je, da se ne osredotočamo več le na skladbo, ki jo igramo, ampak naše misli nekontrolirano begajo sem in tja. Potne in tresoče roke, misel, kdo nas posluša in kaj bodo rekli, razmišljanje o tem, ali se bomo zmotili ali ne, vse to nas seveda zbega in močno oslabi našo koncentracijo. Kar pa posledično vodi k napakam pri igranju.
Če želimo kljub strahu in paniki dobro izpeljati nastop je na bolj pomembno to, da ostanemo zbrani! Samo če se naučimo obvladati svoje misli, lahko postanejo naši nastopi tudi dobri. Ostati zbran v takih okoliščinah ni lahko, vendar se lahko skozi prakso to naučimo.
Ko med igranjem dobim občutek, da me premaguje trema, jo hitro prepoznam in si rečem: «Evo jo, tukaj je, ampak sedaj gremo pa naprej.«
To je v bistvu to.
Če poskušamo strah ignorirati, nas bo še bolj zbegal. Najbolje je, da simptome treme opazimo, potem pa nadaljujemo, poskušamo obvladati svoje misli in ostati čimbolj zbrani, z mislimi pri izvedbi skladbe.
In če misliš, da že veš, kaj vse lahko gre pri nastopu narobe, si raje poglej tale video:
3. Negativno obrni v pozitivno
Pri izvedbi skladbe na nastopu se lahko zgodi marsikaj. Ampak ne smemo pustiti, da nam ena napačna nota uniči cel nastop. Najslabše je, če nas med igranjem napaka preveč vrže iz tira in uniči celoten nastop, ker dobimo zaradi tega še več treme, izgubimo koncentracijo in se posledično zmotimo še večkrat in huje tekom igranja.
Že pred nastopom moramo sprejeti dejstvo, da je čisto možno, da se bodo napake zgodile. Ne smemo pa pustiti, da to, da se zmotimo, vpliva na preostanek nastopa.
Pomembno je, da že ko vadimo za nastop, vadimo na način, da če se zmotimo, igramo naprej in poskušamo čim bolje speljati celo skladbo kljub napaki. Napake moramo vključiti v sam nastop. Lastnost vrhunskih glasbenikov je, da če se zmotijo, to naredijo tako, da tega niti nihče ne opazi.
4. Dobro se pripravi na nastop
Zagotovo je za uspešen nastop pomembna dobra priprava, izvrstno poznavanje skladbe in pravilno vadenje. Bolj ko smo samozavestni pred nastopom, večja verjetnost je, da bomo igrali dobro.
Da se izognemo spominskim luknjam, je treba vaditi skladbo po delčkih in si označiti dele, kjer bomo spet začeli igrati, če se nam zgodi spominska blokada. Obvezno moramo znati začeti igrati na vsakem od teh delčkov, kar nam je tudi v oporo, da bo skladba tekla čimbolj nemoteno.
Poleg obvladanja materiala je pred nastopom pomembno tudi vaditi nastopanje. Vprašaj prijatelje, sorodnike, starše, da se za par minut usedejo in te poslušajo odigrati skladbo. V veliko pomoč nam je tudi snemanje – pred nastopom se posnemi večkrat tako, da odigraš celo skladbo in si predstavljaj, kot da zares nastopaš. Potem pa, kar zna biti najhuje, ampak je zelo koristno, posnetek poslušaj in ga analiziraj.
5. Glasba kot darilo
Veliko ljudem zelo pomaga, ko spremenijo odnos do nastopa. Pred nastopi ne razmišljaj o tem, ali te bodo poslušalci ocenjevali ampak o svojem nastopu razmišljaj kot o darilu za druge. Na neki točki se moramo začeti zavedati, da poslušalci niso naši sovražniki, ampak nas globoko v sebi spodbujajo in nam želijo, da bi skladbo odigrali čim bolje.
Tvoje igranje in nastop je darilo. Darilo za poslušalce.
Glasba je nekaj lepega, izjemnega, in vsak, ki je bil kdaj v vlogi poslušalca ve, da ljudje hodijo na koncerte zato, ker v tem uživajo. Poslušalcem poskušaj dati ravno to, uživanje v glasbi. Če spremenimo svoj pristop do nastopanja in ga vidimo kot darilo drugim, to dejansko pomaga in sčasoma se tudi trema spremeni v nekaj dobrega, v dodatno energijo, adrenalin, ki še izboljša naše igranje!
Za konec poglejmo še, kaj vse se lahko tudi profesionalnemu glasbeniku zgodi na odru….