11 nasvetov, kako bolj učinkovito vaditi klavir

pianino

Vadenje klavirja je ključen del pri procesu učenja klavirja. Zelo pomembno je, da se že začetniki naučijo pravih tehnik vadenja. Če vadimo narobe, lahko vadimo ure in ure, pravega napredka pa nikoli ne bo. V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj tehnik, ki zagotavljajo hiter napredek pri učenju novih skladb.

1. Ali je treba vaditi klavir vsak dan?

Glede vadenja velja eno preprosto pravilo: “Vaditi moramo samo tiste dni, ko jemo. ”

Šalo na stran, za začetnike je vsekakor priporočljivo vaditi vsak dan. Ni treba veliko, 20 ali 30 minut je na začetku dovolj. Zelo pomembno je, da pri igranju klavirja razvijemo dobre navade, in med te navade spada tudi redno vsakodnevno vadenje. Če že od začetka vadimo redno, to prinese tudi dobre rezultate in napredek, zato se pogosto zgodi, da želimo vaditi in igrati še več. Na nek način je treba vadenje klavirja trenirati – na ta način pridemo v formo za vadenje.

To, da vadimo vsak dan, je bolj pomembno kot to, koliko časa vadimo. Čeprav kak dan ne moremo vaditi več kot 5 ali 10 minut, je to bolje, kot da bi ta dan vajo izpustili. In bolje je vaditi vsakodnevno po malem, kot pa samo enkrat na teden po več ur.

2. Naredi si urnik vadenja klavirja

Starši, to še posebej velja za otroke. Vaši otroci imajo vsakodnevno rutino, da naredijo domačo nalogo, si umijejo zobe, itd. Tudi vežbanje klavirja naj postane del vsakodnevne rutine. Na ta način ne bo vadenje klavirja neko dodatno delo, ki ga je treba opraviti, ampak del vsakdana.

Tudi starejšim učencem bo laže, če si naredijo urnik vadenja. Vsak dan imej tudi cilje, kaj želiš tisti dan izboljšati.  Ne pozabi, da če kak dan nimaš časa, je vseeno bolje vaditi vsaj malo, po 15 minut. Krajše vadenje vsak dan je bolj učinkovito, kot pa npr. enkrat na teden po 2 uri skupaj.

otrok vadi klavir

3. Spoznaj razliko med vadenjem klavirja in igranjem klavirja

Ena največjih napak, ki jo delajo učenci klavirja vseh starosti je, da ne razlikujejo med vadenjem klavirja in igranjem klavirja.

Igranje in vadenje sta dve zelo različni stvari. Nič ni narobe, če kdaj izključiš svoje možgane, se usedeš za klavir in kaj zaigraš ter preprosto uživaš v trenutku, v glasbi. Toda, to je igranje klavirja. Ne pa vadenje!

Vadenje pomeni, da poskušamo izboljšati svoje igranje, se naučiti novo skladbo ali pa izboljšati tehniko. Med vadenjem moramo biti zbrani.

ura violine

Preigravanje skladb nikakor ni priporočljivo! Treba se je osredotočiti na posamezne delčke v skladbi in jih izpiliti.

Brez vadenja klavirja, torej če klavir samo igraš, lahko za klavirjem preživiš ure in ure, igraš skladbe znova in znova, vendar se s tem tvoje igranje ne bo izboljšalo.

4. Ne vaditi napak

Veliko učencev vadi tako, da ponavljajo isto napako znova in znova, dokler se ta napaka ne vkoplje globoko v njihovo podzavest in postane del skladbe. V bistvu postanejo mojstri igranja določene napake! In takšno vgrajeno napako je zelo, zelo težko odpraviti.

Bolje je vaditi na način, da ponavljamo določen delček skladbe šele, ko smo ga sposobni odigrati pravilno. Pred tem to ni vaja, ampak samo branje not.

Če se ti pri vadenju pojavljajo vedno iste napake, obvezno začni vaditi bolj počasi. Poskusi ugotoviti, zakaj se določena napaka ponavlja. Ali je ta del podoben drugemu delu? Mogoče je problem prstni red? Ali pa ne razumeš prav harmonije?  Ko napako popraviš, ko igraš določen del pravilno, pa čeprav v počasnejšem tempu, potem lahko začneš ta del utrjevati, ponavljati, in vaditi v hitrejšem tempu.

5. Ne začni vaditi vedno na začetku

Če vedno vadimo od začetka, poznamo dobro samo začetek skladbe, na sredi ali na koncu skladbe pa se nam vedno zatika. Temu se izognemo tako, da skladbo razdelimo na več delov in vadimo vsak del enakovredno.

Jaz velikokrat vadim od zadaj naprej. Kajti, če začnem na začetku ali na sredini, me glasba povleče in želim igrati naprej. Potem vedno zaigram še kak del naprej ali pa celo preigram do konca skladbe. Če najprej zvadimo zadnji del, nato predzadnji in tako naprej, dokler ne pridemo do začetka, tega problema nimamo, in skladbo bomo na znali več kot odlično.

6. Vadi počasi

To je pa verjetno že vsak slišal, kajne? Ampak je tako težko! Glasba nas zanese, radi bi igrali hitreje, pa ne moremo. Začetniki še ne poznajo dobro zakonitosti ritma in si v počasnejšem tempu ne znajo šteti, zato igrajo po posluhu v originalnem tempu.

Če vadimo prehitro, se vedno pojavijo napake. Ne smemo prehitevati samih sebe! V pomoč nam je lahko metronom ali štetje. Na ta način ne ponavljamo vedno istih napak in skladbo bomo znali veliko bolj zanesljivo.

7. Vaja ne sme biti predolga

Bolje je vaditi po malem in pogosto. Celo koncertni pianisti, ki vadijo več kot 8 ur na dan, vadijo največ 40 minut naenkrat, potem pa obvezno naredijo vsaj krajšo pavzo. Po počitku se vrnejo za klavir in vadijo drug del skladbe, ne spet istega.

Če si začetnik in vadiš po 30 minut na dan, lahko vajo opraviš brez pavze. Predvsem pri otrocih pa se splača razbiti vajo na 10 -15 minut dolge dele, ker jim zelo hitro poide koncentracija.

Ko postanejo naši možgani utrujeni, ni priporočljivo nadaljevati z vadenjem, saj taka vaja ni efektivna.

8. Skladbo razdeli na manjše dele

Zakaj? Igranje klavirja vsebuje izvajanje veliko različnih delov informacij hkrati. To zna biti še posebej zahtevno za začetnike, saj je tako veliko tipk in roki delata povsem različne stvari!

Skladbo si je treba razdeliti na res majhne dele – en del naj vsebuje samo 2, 4 ali 8 taktov oz. eno frazo. Najprej zvadi vsak delček z rokami posebej, in šele nato skupaj.

vadenje klavirja

Vadenje po delih je še posebej pomembno, ko naletimo na tehnično zahtevne skladbe. Izberi si en težji del in se osredotoči samo na par taktov, s tem boš veliko hitreje osvojil tehnično težje dele skladbe.

9. Med vajo je zelo pomembna koncentracija

To je še posebej pomembno, če se pripravljaš na nastop. Če želimo biti uspešni na odru, sploh če imamo še malo treme, je zelo pomembno, da ostanemo zbrani. Več o premagovanju treme si lahko prebereš v prispevku 5 nasvetov, kako premagati tremo oz. strah pred nastopanjem.

Koncentracija med vajo tudi zagotavlja, da material veliko hitreje osvojimo. Če tvoje misli med vadenjem zaidejo, razvijaš avtomatizirano igranje, kar pa ni najbolje. Vedno bodi z mislimi pri vaji, poslušaj se, kako igraš. Delčke skladb poskušaj zaigrati brez napake, kot da nastopaš.

Vadenje klavirja je pravzaprav odlično za razvijanje koncentracije. Katere so še druge prednosti vadenja klavirja, pa si lahko prebereš v blogu 5 pozitivnih lastnosti, ki jih otrok pridobi z učenjem klavirja.

10. Posnemi se

Včasih med vadenjem ne zaznamo svojih napak ali pa se navadimo na določeno interpretacijo in niti ne pomislimo na kako drugo možnost. Če želiš res dobro igrati, se začni snemati. Lahko uporabiš mobitel ali računalnik, narediš lahko video ali pa zvočni posnetek.

Potem pa pride najtežji del – poslušati posnetek, analizirati samega sebe. Snemanje je res dober način, da popravimo svoje napake in na sploh izboljšamo izvedbo skladbe.

Prav tako je to dobra vaja za nastop, saj smo s snemanjem postavljeni v drugačno situacijo, ko moramo skladbo ali del skladbe odigrati 100%, kot na nastopu.

11. Bodi potrpežljiv sam s sabo

Kot vsaka druga veščina tudi igranje klavirja zahteva čas, veliko ponavljanja in potrpežljivosti. Če znamo vaditi pravilno, porabimo manj časa za vadenje in se naučimo skladbo odigrati zelo dobro.

Najbolj učinkovito se učimo, če vadimo redno, delamo premore med vadenjem, vadimo počasi in po delih, skoncentrirano in brez napak.

Vsak dan pa prinaša nove izzive. Napredek pri klavirju je počasen, saj gre za zelo kompleksen inštrument.

Pomembno je biti potrpežljiv sam s sabo in si pustiti čas, ki ga rabimo, da osvojimo želene rezultate. Brez skrbi, z rednim in pravilnim vadenjem bodo tudi ti enkrat prišli in  – kar je težje, je tudi lepše.

5 nasvetov, kako premagati tremo oz. strah pred nastopanjem

Trema ali strah pred nastopanjem je star znanec skoraj vsakega glasbenika. Potenje rok, pospešeno bitje srca, težave s koncentracijo, spominske luknje in še bi lahko naštevali – vse, kar nam, ko na odru sedemo za klavir, zagotovo zmeša štrene. Vsak se je tekom svojega življenja že kdaj srečal s strahom pred javnim nastopanjem, glasbeniki, ki redno nastopajo, pa so temu še posebej izpostavljeni.

Veliko profesionalnih glasbenikov se redno srečuje s stremo pred nastopi. V bistvu je to za večino nekako del poklica. Ampak predstavljajte si, da pred nastopom ugotovite, da ste vadili napačno skladbo! Ravno to se je zgodilo svetovno znani pianistki Marii Joao Pires. Pripravila je Mozartov koncert, na odru pa jo je presenetil orkester z zvoki popolnoma drugega koncerta!

Premagati tremo sploh ni lahko. Se pa da. Do neke mere je strah pred nastopanjem vedno prisoten, se ga pa lahko naučimo obvladati ali celo izkoristiti presežek adrenalina za še boljšo izvedbo. Morda se sliši mazohistično, ampak zelo pomemben del premagovanja treme je pridobiti kilometrino – nastopati veliko, biti na odru čim večkrat, kadarkoli se nam ponudi priložnost.

Strah pred nastopanjem je lahko večji ali manjši, kar je odvisno od več dejavnikov:

  • poznavanja skladbe in naše samozavest glede tega, kako dobro znamo skladbo odigrati;
  • velikosti občinstva;
  • trajanja nastopa;
  • pomembnosti nastopa – razlika je, ali igramo pred sorodniki, prijatelji, ali pa pred zahtevnejšim občinstvom;
  • naših izkušenj z nastopanjem.

1. Strah pred nastopanjem je treba pričakovati in sprejeti.

Ko me učenci sprašujejo, če bodo na naslednjem nastopu tudi imeli tremo, jim odvrnem, da ja, na žalost, ampak seveda, strah pred nastopanjem bo zagotovo tu.

Najhuje je, če nas strah na nastopu preseneti. Če smo že kdaj imeli opravka s tremo, je pomembno vedeti, da se bo verjetno pred naslednjim nastopom spet pojavila. Pomembno je tudi, da se s tem ne borimo, ampak to sprejmemo kot dejstvo.

trema ali strah pred nastopanjem

Največja napaka, ki jo lahko naredimo je, da poskušamo tremo potlačiti. Bolje jo je sprejeti in poskušati spremeniti v nekaj uporabnega. Adrenalin, ki je prisoten pred nastopom se da spremeniti v dodatno energijo, ki nam pomaga zablesteti na koncertu. Strahu ne smemo odriniti, ampak ga moramo poskusiti spremeniti v dodatno energijo.

2. Nauči se ohraniti koncentracijo

Problem simptomov, ki jih povzroči trema je, da se ne osredotočamo več le na skladbo, ki jo igramo, ampak naše misli nekontrolirano begajo sem in tja. Potne in tresoče roke, misel, kdo nas posluša in kaj bodo rekli, razmišljanje o tem, ali se bomo zmotili ali ne, vse to nas seveda zbega in močno oslabi našo koncentracijo. Kar pa posledično vodi k napakam pri igranju.

Če želimo kljub strahu in paniki dobro izpeljati nastop je na bolj pomembno to, da ostanemo zbrani! Samo če se naučimo obvladati svoje misli, lahko postanejo naši nastopi tudi dobri. Ostati zbran v takih okoliščinah ni lahko, vendar se lahko skozi prakso to naučimo.

Ko med igranjem dobim občutek, da me premaguje trema, jo hitro prepoznam in si rečem: «Evo jo, tukaj je, ampak sedaj gremo pa naprej.«

To je v bistvu to.

Če poskušamo strah ignorirati, nas bo še bolj zbegal. Najbolje je, da simptome treme opazimo, potem pa nadaljujemo, poskušamo obvladati svoje misli in ostati čimbolj zbrani, z mislimi pri izvedbi skladbe.

In če misliš, da že veš, kaj vse lahko gre pri nastopu narobe, si raje poglej tale video:

3. Negativno obrni v pozitivno

Pri izvedbi skladbe na nastopu se lahko zgodi marsikaj. Ampak ne smemo pustiti, da nam ena napačna nota uniči cel nastop. Najslabše je, če nas med igranjem napaka preveč vrže iz tira in uniči celoten nastop, ker dobimo zaradi tega še več treme, izgubimo koncentracijo in se posledično zmotimo še večkrat in huje tekom igranja.

Že pred nastopom moramo sprejeti dejstvo, da je čisto možno, da se bodo napake zgodile. Ne smemo pa pustiti, da to, da se zmotimo, vpliva na preostanek nastopa.

Pomembno je, da že ko vadimo za nastop, vadimo na način, da če se zmotimo, igramo naprej in poskušamo čim bolje speljati celo skladbo kljub napaki. Napake moramo vključiti v sam nastop. Lastnost vrhunskih glasbenikov je, da če se zmotijo, to naredijo tako, da tega niti nihče ne opazi.

4. Dobro se pripravi na nastop

Zagotovo je za uspešen nastop pomembna dobra priprava, izvrstno poznavanje skladbe in pravilno vadenje. Bolj ko smo samozavestni pred nastopom, večja verjetnost je, da bomo igrali dobro.

Da se izognemo spominskim luknjam, je treba vaditi skladbo po delčkih in si označiti dele, kjer bomo spet začeli igrati, če se nam zgodi spominska blokada. Obvezno moramo znati začeti igrati na vsakem od teh delčkov, kar nam je tudi v oporo, da bo skladba tekla čimbolj nemoteno.

za premagovanje treme je ključna dobra priprava na nastop

Poleg obvladanja materiala je pred nastopom pomembno tudi vaditi nastopanje. Vprašaj prijatelje, sorodnike, starše, da se za par minut usedejo in te poslušajo odigrati skladbo. V veliko pomoč nam je tudi snemanje – pred nastopom se posnemi večkrat tako, da odigraš celo skladbo in si predstavljaj, kot da zares nastopaš. Potem pa, kar zna biti najhuje, ampak je zelo koristno, posnetek poslušaj in ga analiziraj.

5. Glasba kot darilo

Veliko ljudem zelo pomaga, ko spremenijo odnos do nastopa. Pred nastopi ne razmišljaj o tem, ali te bodo poslušalci ocenjevali ampak o svojem nastopu razmišljaj kot o darilu za druge. Na neki točki se moramo začeti zavedati, da poslušalci niso naši sovražniki, ampak nas globoko v sebi spodbujajo in nam želijo, da bi skladbo odigrali čim bolje.

Tvoje igranje in nastop je darilo.  Darilo za poslušalce.

Glasba je nekaj lepega, izjemnega, in vsak, ki je bil kdaj v vlogi poslušalca ve, da ljudje hodijo na koncerte zato, ker v tem uživajo. Poslušalcem poskušaj dati ravno to, uživanje v glasbi. Če spremenimo svoj pristop do nastopanja in ga vidimo kot darilo drugim, to dejansko pomaga in sčasoma se tudi trema spremeni v nekaj dobrega, v dodatno energijo, adrenalin, ki še izboljša naše igranje!

Za konec poglejmo še, kaj vse se lahko tudi profesionalnemu glasbeniku zgodi na odru….

Učenje klavirja za odrasle ali zakaj ni nikoli prepozno

učenje klavirja za odrasle, roka otroka in roka odraslega

Vsak otrok je umetnik. Težava je v tem, kako ostati umetnik potem, ko odrastemo.

(Pablo Picasso)

Kadar se s kom pogovarjam o temi učenje klavirja za odrasle, najbolj pogosto naletim na mnenja, da je že prepozno, torej da učenje klavirja za starejše ni smiselno in da se je najbolje naučiti igrati klavir že kot otrok. Veliko odraslih je preprosto mnenja, da je za njih že prepozno in da so veliko prestari, da bi sploh poskusili. Konec koncev, Mozart je napisal svojo prvo skladbo, ko je bil star 5 let.

To je na žalost zelo pogosto mišljenje, ki mnoge odrasle odvrača od tega, da bi poskusili z igranjem klavirja ali kakšnega drugega inštrumenta. Kljub temu vam lahko iz lastnih večletnih izkušenj kot učiteljica klavirja zagotovim, da pri učenju klavirja ni omejitev glede starosti. Imela sem in še vedno učim veliko odraslih, ki so že dosegli visok nivo igranja in pri tem res uživajo, ustvarjajo, jaz pa z njimi.

učenje klavirja za odrasle

Pisala sem že o pozitivnih lastnostih, ki jih učenje klavirja prinaša otrokom. Po ugotovitvah NAMM globalne raziskave o glasbi iz leta 2008 pa si 82% odraslih, ki ne igrajo nobenega glasbila, želijo, da bi ga znali. Kljub prezrti želji pa veliko ljudi misli, da so prestari za učenje in da se lahko inštrument dobro naučijo igrati samo otroci. Prenatrpani urniki, obveznosti v službi in doma, stres ter prevelika samokritika, češ da tako ali tako nimamo posluha, nas še dodatno oddaljujejo od naših notranjih vzgibov in želja.

In čeprav učenje te nove veščine predstavlja zelo dobro protiutež sodobnemu načinu življenja – stresu, skrbem in občutku neizpolnjenosti – se veliko odraslih za učenje klavirja na žalost ne odloči.

Moje mnenje o učenju klavirja za odrasle

Klavir poučujem že več kot 9 let in na začetku sem učila samo otroke. Toda, začela sem dobivati veliko klicev odraslih glede učenja klavirja za odrasle. Videla sem, da imajo res veliko željo, da bi se naučili igrati klavir. Mnogi med njimi so imeli to željo že od zgodnjega otroštva, vendar jim ni bilo nikoli omogočeno, da bi hodili v glasbeno šolo ali na zasebne ure klavirja. Zato sem se odločila, da bom poskusila tudi s starejšimi učenci.

Veliko časa sem posvetila razmišljanju o razlikah med poučevanjem otrok in odraslih. Večina odraslih je stopilo k meni v učilnico s predsodki, da bi morali začeti igrati klavir kot otroci in da kot odrasli nimajo možnosti, da bi se naučili igrati klavir res dobro.

 

učenje klavirja za starejše

No, po več letih učenja klavirja odraslih vam lahko z mirno vestjo zagotovim, da so dosežki in znanje odraslih učencev primerljivi ali pa v nekaterih primerih celo veliko boljši kot znanje tistih, ki so začeli igrati klavir kot otroci. Nikakor se ne strinjam s tem,  da se lahko začnemo učiti igrati klavir samo v zgodnjih letih! Pravzaprav imajo odrasli veliko prednosti pred otroci, ko govorimo o napredku pri igranju klavirja.

Zakaj je učenje klavirja za odrasle včasih lažje

Ljudje so pogosto mnenja, da je glasba kot učenje jezika, ki se ga otroci zlahka naučijo hitreje kot odrasli. Toda, učenje klavirja je na nek način učenje tehnične veščine, kar pa je pogosto laže odraslim. Pravzaprav se odrasli lahko naučijo novega inštrumenta prav tako dobro kot otroci, ponavadi pa je njihov napredek hitrejši kot pri večini otrok.

 Večinoma se odrasli učijo hitreje in z več razumevanja. Veliko laže razumejo abstraktne glasbene pojme, prav tako pa razumejo različne čustvene nianse na bolj zrelem, odraslem nivoju, kar pa je osnova za izvajanje in interpretiranje glasbe. Poleg tega pa sta seveda dve glavni komponenti učenja samodisciplina in motivacija, koncepta, ki sta bliže odraslim in bolj izkušenim posameznikom.

 

note za klavir

Prednosti učenja klavirja za odrasle so tolikšne, da se včasih pošalim, da je največja prednost učenja klavirja za otroke samo v tem, da se kasneje v življenju ne spomnijo več težavnih začetnih stopenj učenja.

Tukaj je kratek povzetek tega, kar osebno vidim kot pomembnejše prednosti, ki jih imajo odrasli učenci pred otroki:

 

1. Večja želja po učenju

Veliko otrok se navduši nad igranjem inštrumenta, ampak potem želja izgine, in ne vztrajajo veliko časa. Nekateri otroci se učijo igrati klavir tudi zaradi želje svojih staršev ali pa samo želijo poskusiti igrati klavir in se čez nekaj časa navdušijo nad popolnoma drugim hobijem.

Otroci se nenehno razvijajo in rastejo, zato je želja po igranju inštrumenta lahko le faza v njihovem razvoju.

Kadar se odrasli odločijo učiti klavir, imajo ponavadi sami veliko željo po igranju. To je odločitev, ki jo sprejmejo sami, ne pa na primer njihovi starši. Veliko starejših je imelo željo po igranju klavirja že v otroštvu, ampak pač niso izpolnili te želje, in če si kot odrasli še vedno želijo igrati klavir, potem je njihova motivacija res ogromna. Odrasli se tudi bolj zavedajo, kakšne prednosti lahko glasba prinese v njihovo življenje in jo znajo ceniti bolj kot otroci.

učenje klavirja za otroke

2. Hitrejše razumevanje intelektualnih in emocionalnih konceptov

Igranje inštrumenta zahteva visoko koncentracijo in sposobnost abstraktnega razmišljanja in pri obeh imajo odrasli prednost pred otroci.

Obdobje odraslosti, zrelost, ki smo jo pridobili skozi odraščanje in kasneje v življenju, prinašajo odraslemu učencu klavirja ogromno prednost pred otroki. Glasba, predvsem tudi klasična glasba, vsebuje kompleksne intelektualne in emocionalne elemente, ki jih lahko dojame le nekdo, ki je dovolj zrel. Lahko gre za boljše razumevanje zgodovinskih in kulturnih elementov določene skladbe ali pa globlje razumevanje intenzivnih čustvenih komponent, ki jih je skladatelj želel prikazati skozi glasbo. V obeh primerih imajo odrasli učenci veliko več znanja, informacij in razumevanja, ki jih lahko prenesejo v svoje izvajanje skladb in so sposobni razumevanja glasbe na veliko bolj abstraktnem, globokem nivoju kot otroci.

učenje klavirja za otroke in odrasle

3. Izkušnje z učenjem in samodisciplina

Najtežji del učenja igranja klavirja je morda to, da učenje klavirja zahteva veliko vztrajnosti in vsakodnevnega dela brez takojšnjega ali hitrega napredka.

Učenje igranja inštrumenta je zagotovo bolj tek na dolge proge kot pa šprint, saj gre za zelo kompleksno veščino, ki zahteva visok nivo fine motorike in mentalnih spretnosti.

Odrasli učenci bolje razumejo in imajo že več izkušenj pri učenju zahtevnih veščin kot pa otroci. Bolje si znajo predstavljati, koliko dela bo treba vložiti za doseganje nekega cilja in ponavadi so pri tem veliko bolj vztrajni.

4. Boljše poznavanje glasbe

Učenje igranja klavirja je, tako kot pri jezikih, veliko lažje, če smo bili prej veliko v stiku z glasbo.

Že na splošno imajo odrasli učenci večje poznavanje različnih glasbenih žanrov, kar predstavlja ogromno prednost pred otroki.

Kakršne koli izkušnje, ki smo jih  preteklosti imeli z glasbo, npr. igranje nekega drugega inštrumenta, petje v zboru, igranje bobnov v srednješolskem bendu, ali celo samo poslušanje glasbe, nam lahko zelo pomaga pri učenju klavirja in zagotovo imamo s tem veliko prednosti pred nekom, ki ni bil glasbi ali igranju inštrumenta toliko izpostavljen.

učenje igranja inštrumenta

Čas za dejanja je sedaj.

Nikoli ni prepozno, da nekaj naredimo.

(Antoine de Saint-Exupéry)

In za konec še nekaj za motivacijo:

Note za klavir: kako se jih najlaže naučimo

učenje branja not za klavir

Eden večjih izzivov, s katerim se soočimo, ko se začnemo učiti klavir, je branje not za klavir. Neizkušenemu očesu izgleda stran z notami kot egiptovski pergament s hieroglifi, neprepoznavne kitajske pismenke ali sporočilo nezemljanov v znakih, ki jih človeštvo še ni razvozlalo.

Kar zgleda sprva nemogoče, pa nam lahko postane z nekaj vaje popolnoma naravno. Učenje not je podobno kot učenje branja v šoli. Učimo se počasi, eno ali dve noti na teden, in dokaj kmalu lahko osvojimo vse note v violinskem in basovskem ključu.

nezemljani

1. korak: par uvodnih besed o notnem črtovju in notah za klavir

Note za klavir so zapisane v dveh ključih – v violinskem in basovskem ključu. Note v vsakem od ključev so zapisane na različnih mestih, zato se moramo naučiti brati note v vsakem ključu posebej.

Violinskih ključ se uporablja za zapisovanje tonov, ki so višji po zvenu, na klavirju so to večinoma toni od c1  navzgor. Basovskih ključ pa se uporablja, kot nam pove že beseda, za zapisovanje tonov, ki zvenijo niže, basovsko. Na klaviaturi so to v veliki večini toni, ki so nižji od c1.

notno črtovje, note za klavir, imena not v violinskem in basovskem ključu

Notno črtovje je za začetnika labirint, kjer so note postavljene brez repa in glave. S pomočjo določenih stavkov pa si lahko veliko laže zapomnimo, katere note so katere. Če dvomite, kakšne koristi bo vam ali vašemu otroku prinesla možganska telovadba, kot je branje not ali igranje z levo in desno roko hkrati, si preberite članek 5 pozitivnih lastnosti, ki jih otrok pridobi z igranjem klavirja.

2. korak: violinski ključ

Violinskih ključ se uporablja za zapisovanje tonov, ki so višji po zvenu, na klavirju so to večinoma toni od c1  navzgor.

V violinskem ključu so na črtah note e1, g1, h1, d2 in f2, v medprostorih pa f1, a1, c2 in e2. Da si laže zapomnimo zaporedje tonov, si pomagamo z nekaterimi stavki.

Note za klavir na črtah v violinskem ključu.

Za note na črtah uporabimo stavek Eva gleda hudo dober film.

Otrok gleda televizijo.

Za note v medprostorih pa si pomagamo s stavkom Fuzbaler Andrej cilja enajstmetrovko.

Note za klavir v medprostorih v violinskem ključu.
Deček igra nogomet.

3. korak: basovski ključ

Basovski ključ se uporablja, kot nam že sama beseda pove, za zapisovanje tonov, ki zvenijo niže, basovsko. Na klaviaturi so to v veliki večini toni, ki so nižji od c1.

V basovskem ključu se note zapisujejo povsem drugače kot v violinskem ključu in se jih moramo naučiti posebej. Na črtah so toni G, H, d, f in a, v medprostorih pa A, c, e in g.

Za branje not na črtah si pomagamo s stavkom Gospod hoče dober francoski avto.

Note za klavir na črtah v basovskem ključu
Avto in roka s kovancem.

Da si laže zapomnimo note medprostorih, si pomagamo s stavkom Avgusta cveti en grm.

Note za klavir v basovskem ključu v medprostorih.
drevo z rožami na rumeni podlagi.

Na koncu pa še nekaj delovnih listov z vajami za note v violinskem in basovskem ključu, ki jih lahko prenesete tukaj:

Veliko sreče in uspehov pri učenju klavirja in branju not za klavir, in pa obilico zabave!

Vaje za note v violinskem ključu

vaje za note violinski ključ c1 - g1
Vaje za note violinski ključ
vaje za note violinski ključ a1 - e2
vaje za note violinski ključ c1 - e2
vaje za note violinski ključ c1 - e2
vaje za note violinski ključ c1 - e2

Vaje za note v basovskem ključu

vaje za note v basovski ključ
vaje za note v basovski ključ
vaje za note v basovski ključ
vaje za note v basovski ključ
vaje za note v basovski ključ
vaje za note v basovski ključ

Klasične skladbice za klavir, ki jih bo vaš otrok oboževal

Klasika… Ah, sliši se precej dolgočasno, sploh pa otrokom. Zakaj bi kdo to sploh hotel igrati? Toda obstaja veliko skladb, ki so dovolj lahke za začetnike, zvenijo pa zelo dobro in bodo všeč tudi vašemu malemu razgrajaču. Nekatere so pri otrocih še posebej priljubljene. Poglejmo si pet najbolj popularnih.

1. C. Gurlitt: Gavotte

Cornelius Gurlitt je bil nemški skladatelj, rojen leta 1820. Njegovo Gavoto izvaja izjemno nadarjena 5-letna Nagino Cantabile.

2. L. van Beethoven: Ecossaise v G-duru

Ecossaise je škotski ples, ki je bil popularen v Franciji in Veliki Britaniji na koncu 18. in v začetku 19. stoletja. V klasični glasbi so Ecossaise pisali predvsem za klavir. To glasbeno obliko so uporabljali najbolj znani klasični skladatelji, med njimi Franc Schubert, Ludvig van Beethoven in Frederic Chopin.

3. W. A. Mozart: Turški marš

Turški marš, znana skladba Wolfganga Amadeusa Mozarta, je pravzaprav 3. stavek Sonate št. 11 v A-duru. Tretji stavek, poimenovan Alla Turca ali Turški marš, je pogosto izvajan samostojno in je eno najbolj znanih Mozartovih del za klavir. Posnema turške janičarske glasbene skupine, glasbo, ki je bila tiste čase zelo popularna.

4. L. Mozart: Menuet

Leopold Mozart (1719-1787), oče Wolfganga Amadeusa Mozarta, je za svojega sina napisal zvezek kratkih klavirskih skladb, med katerimi je tudi ta speven menuet.

5. D. Kabalevski: Toccatina

Toccatina ruskega skladatelja Dmitrija Kabalevskega je ena njegovih najbolj znanih in najbolj izvajanih skladb za otroke. Skladba zahteva virtuozno izvedbo, izdana pa je bila v zbirki 30 skladb za otroke.

5 vprašanj, ki zanimajo vsakega pianista začetnika

roka začetnika na klavirju in učitelja klavirja
1. Koliko časa bo trajalo, da se bom naučil/a zaigrati svojo najljubšo pesem?
Odvisno od tega, katera je tvoja najljubša pesem.

Če želiš postati koncertni pianist in igrati originalne verzije zahtevnejših klasičnih del na visokem nivoju, ti bo to vzelo ogromno časa in truda.

Če si želiš naučiti zaigrati enostavnejše verzije nekaterih popularnih skladb in pri tem zveneti precej »profi«, se bo to zgodilo v razmeroma kratkem času.

Veliko pa je odvisno od tebe, tvoje motivacije za učenje in zavzetosti za vadenje.

Kaj, vadenje??!!

Ja, če želiš igrati klavir, je treba vaditi… Ampak naj te to ne prestraši in odvrne od cilja! Če imaš 20 minut časa 3x do 4x na teden, bo to za začetek dovolj in v prvih mesecih boš že lahko zaigral/a svojo najljubšo skladbo.

2. Katere zvrsti glasbe poučujete? Se pri vas lahko učim igrati pop, rock, jazz ali klasične skladbe?
Najprej se je smiselno naučiti glasbene osnove, kot so branje not, igranje preprostih melodij, zgradba in funkcija akordov. Kasneje se da to znanje uporabiti v različnih glasbenih zvrsteh, kamor se usmerimo glede na želje posameznika.

3. Se lahko naučim igrati klavir, če imam doma samo sintesajzer?
Seveda. Za učenje osnov je dovolj preprosta klaviatura. Obstajajo celo klaviature, ki se klavirju zelo približajo, npr. takšne, ki imajo 61 tipk in možnost igranja različnih dinamik (glasno ali tiho).

Na višjih stopjah je izbira inštrumenta odvisna od osebnih preferenc in od tega, kakšno glasbo želiš igrati. Vsekakor je akustični pianino zelo dobra odločitev zaradi prijetnega zvoka in zvočnih nians, ki jih omogoča.

Nekatere zvrsti glasbe, kot sta rock in pop, ne zahtevajo nujno akustičnega klavirja, obstajajo pa že električni klavirji, ki dosegajo zavidljivo kvaliteto zvoka in so se že občutno približali klavirskemu zvoku in občutku igranja, so pa cenovno bolj dosegljivi in lažji za vzdrževanje.

4. Koliko časa bom moral/a vaditi?
Na začetku ne prav veliko – za osvojitev preprostih skladb je dovolj že 20 minut 3x do 4x na teden. Kasneje se ta čas podaljša, poveča pa se tudi motivacija in veselje ob igranju, saj pridejo na vrsto bolj zanimive in lepe skladbe.

Količina časa, ki ga porabiš za vadenje, ni nujno premo sorazmerna z učnim napredkom. Najbolj pogosta napaka, ki jo naredimo, je, da mislimo, da moramo vaditi ure in ure, da bomo postali dobri pianisti. To ne drži popolnoma. Bolj pomemben je način, kako vadiš in to, da vadiš redno. Če ne vadiš redno in vmes spuščaš cele tedne, bo napredek gotovo počasnejši.

Čas, ki ga namenimo vadenju, se trudimo porabiti čimbolj pametno. Izogibamo se preigravanju, t.j. ponavljanju  skladb na en in isti način ne da bi poskusili popraviti napake. Slab način vaje je avtomatizirano igranje, kadar igramo določeno skladbo ne da bi se skoncentrirali in smo z mislimi povsem drugje.

5. Naj kupim pianino, klavir, klaviaturo ali digitalni pianino?
Klaviatura

Cenovno najbolj dostopna je klaviatura ali sintesajzer. Lahko kupiš novega ali, še ceneje, rabljenega. Pomembno je le to, da so tipke normalne velikosti, ne pa majhne, kot na otroških modelih. Nekatere klaviature imajo več oktav (61 tipk) in možnost igranja različnih dinamik (glasno ali tiho).

Digitalni pianino

Sodobna tehnologija je zvok in občutek igranja pri električnih pianinih z obteženimi tipkami že močno približala koncertnemu klavirju. Vzdrževanje je cenejše, saj ne zahteva uglaševanja, tudi prestavljanje in selitve ne predstavljajo večjega problema.

Pianino ali klavir?

Pianino je cenejša varianta koncertnega klavirja ter je zaradi svoje velikosti bolj primeren za v stanovanje.

Akustični pianino in klavir omogočata izražanje subtilnih glasbenih nians, dajata veliko možnosti za različne interpretacije skladb, pri učencu pa razvijeta pravi občutek za igranje, uporabo pedala in glasbeno izražanje.

Za razliko od digitalnega modela zahtevata pianino in klavir redno uglaševanje. Prav tako je treba skrbeti, da je v prostoru, kjer sta postavljena, stalna vlaga in temperatura. Pri nakupu rabljenega inštrumenta se je treba prepričati, da je v dobrem stanju  in da je bil redno uglaševan.