Odvisno od tega, katera je tvoja najljubša pesem.

Če želiš postati koncertni pianist in igrati originalne verzije zahtevnejših klasičnih del na visokem nivoju, ti bo to vzelo ogromno časa in truda.

Če si želiš naučiti zaigrati enostavnejše verzije nekaterih popularnih skladb in pri tem zveneti precej »profi«, se bo to zgodilo v razmeroma kratkem času.

Veliko pa je odvisno od tebe, tvoje motivacije za učenje in zavzetosti za vadenje.

Kaj, vadenje??!!

Ja, če želiš igrati klavir, je treba vaditi… Ampak naj te to ne prestraši in odvrne od cilja! Če imaš 20 minut časa 3x do 4x na teden, bo to za začetek dovolj in v prvih mesecih boš že lahko zaigral/a svojo najljubšo skladbo.

Najprej se je smiselno naučiti glasbene osnove, kot so branje not, igranje preprostih melodij, zgradba in funkcija akordov. Kasneje se da to znanje uporabiti v različnih glasbenih zvrsteh, kamor se usmerimo glede na želje posameznika.

Seveda. Za učenje osnov je dovolj preprosta klaviatura. Obstajajo celo klaviature, ki se klavirju zelo približajo, npr. takšne, ki imajo 61 tipk in možnost igranja različnih dinamik (glasno ali tiho).

Na višjih stopjah je izbira inštrumenta odvisna od osebnih preferenc in od tega, kakšno glasbo želiš igrati. Vsekakor je akustični pianino zelo dobra odločitev zaradi prijetnega zvoka in zvočnih nians, ki jih omogoča.

Nekatere zvrsti glasbe, kot sta rock in pop, ne zahtevajo nujno akustičnega klavirja, obstajajo pa že električni klavirji, ki dosegajo zavidljivo kvaliteto zvoka in so se že občutno približali klavirskemu zvoku in občutku igranja, so pa cenovno bolj dosegljivi in lažji za vzdrževanje.

Na začetku ne prav veliko – za osvojitev preprostih skladb je dovolj že 20 minut 3x do 4x na teden. Kasneje se ta čas podaljša, poveča pa se tudi motivacija in veselje ob igranju, saj pridejo na vrsto bolj zanimive in lepe skladbe.

Količina časa, ki ga porabiš za vadenje, ni nujno premo sorazmerna z učnim napredkom. Najbolj pogosta napaka, ki jo naredimo, je, da mislimo, da moramo vaditi ure in ure, da bomo postali dobri pianisti. To ne drži popolnoma. Bolj pomemben je način, kako vadiš in to, da vadiš redno. Če ne vadiš redno in vmes spuščaš cele tedne, bo napredek gotovo počasnejši.

Čas, ki ga namenimo vadenju, se trudimo porabiti čimbolj pametno. Izogibamo se preigravanju, t.j. ponavljanju  skladb na en in isti način ne da bi poskusili popraviti napake. Slab način vaje je avtomatizirano igranje, kadar igramo določeno skladbo ne da bi se skoncentrirali in smo z mislimi povsem drugje.

Klaviatura

Cenovno najbolj dostopna je klaviatura ali sintesajzer. Lahko kupiš novega ali, še ceneje, rabljenega. Pomembno je le to, da so tipke normalne velikosti, ne pa majhne, kot na otroških modelih. Nekatere klaviature imajo več oktav (61 tipk) in možnost igranja različnih dinamik (glasno ali tiho).

Digitalni pianino

Sodobna tehnologija je zvok in občutek igranja pri električnih pianinih z obteženimi tipkami že močno približala koncertnemu klavirju. Vzdrževanje je cenejše, saj ne zahteva uglaševanja, tudi prestavljanje in selitve ne predstavljajo večjega problema.

Pianino ali klavir?

Pianino je cenejša varianta koncertnega klavirja ter je zaradi svoje velikosti bolj primeren za v stanovanje.

Akustični pianino in klavir omogočata izražanje subtilnih glasbenih nians, dajata veliko možnosti za različne interpretacije skladb, pri učencu pa razvijeta pravi občutek za igranje, uporabo pedala in glasbeno izražanje.

Za razliko od digitalnega modela zahtevata pianino in klavir redno uglaševanje. Prav tako je treba skrbeti, da je v prostoru, kjer sta postavljena, stalna vlaga in temperatura. Pri nakupu rabljenega inštrumenta se je treba prepričati, da je v dobrem stanju  in da je bil redno uglaševan.