Select Page

Klasične skladbice za klavir, ki jih bo vaš otrok oboževal

Klasika… Ah, sliši se precej dolgočasno, sploh pa otrokom. Zakaj bi kdo to sploh hotel igrati? Toda obstaja veliko skladb, ki so dovolj lahke za začetnike, zvenijo pa zelo dobro in bodo všeč tudi vašemu malemu razgrajaču. Nekatere so pri otrocih še posebej priljubljene. Poglejmo si pet najbolj popularnih.

1. C. Gurlitt: Gavotte

Cornelius Gurlitt je bil nemški skladatelj, rojen leta 1820. Njegovo Gavoto izvaja izjemno nadarjena 5-letna Nagino Cantabile.

2. L. van Beethoven: Ecossaise v G-duru

Ecossaise je škotski ples, ki je bil popularen v Franciji in Veliki Britaniji na koncu 18. in v začetku 19. stoletja. V klasični glasbi so Ecossaise pisali predvsem za klavir. To glasbeno obliko so uporabljali najbolj znani klasični skladatelji, med njimi Franc Schubert, Ludvig van Beethoven in Frederic Chopin.

3. W. A. Mozart: Turški marš

Turški marš, znana skladba Wolfganga Amadeusa Mozarta, je pravzaprav 3. stavek Sonate št. 11 v A-duru. Tretji stavek, poimenovan Alla Turca ali Turški marš, je pogosto izvajan samostojno in je eno najbolj znanih Mozartovih del za klavir. Posnema turške janičarske glasbene skupine, glasbo, ki je bila tiste čase zelo popularna.

4. L. Mozart: Menuet

Leopold Mozart (1719-1787), oče Wolfganga Amadeusa Mozarta, je za svojega sina napisal zvezek kratkih klavirskih skladb, med katerimi je tudi ta speven menuet.

5. D. Kabalevski: Toccatina

Toccatina ruskega skladatelja Dmitrija Kabalevskega je ena njegovih najbolj znanih in najbolj izvajanih skladb za otroke. Skladba zahteva virtuozno izvedbo, izdana pa je bila v zbirki 30 skladb za otroke.

5 vprašanj, ki zanimajo vsakega pianista začetnika

1. Koliko časa bo trajalo, da se bom naučil/a zaigrati svojo najljubšo pesem?

Odvisno od tega, katera je tvoja najljubša pesem.

Če želiš postati koncertni pianist in igrati originalne verzije zahtevnejših klasičnih del na visokem nivoju, ti bo to vzelo ogromno časa in truda.

Če si želiš naučiti zaigrati enostavnejše verzije nekaterih popularnih skladb in pri tem zveneti precej »profi«, se bo to zgodilo v razmeroma kratkem času.

Veliko pa je odvisno od tebe, tvoje motivacije za učenje in zavzetosti za vadenje.

Kaj, vadenje??!!

Ja, če želiš igrati klavir, je treba vaditi… Ampak naj te to ne prestraši in odvrne od cilja! Če imaš 20 minut časa 3x do 4x na teden, bo to za začetek dovolj in v prvih mesecih boš že lahko zaigral/a svojo najljubšo skladbo.

2. Katere zvrsti glasbe poučujete? Se pri vas lahko učim igrati pop, rock, jazz ali klasične skladbe?

Najprej se je smiselno naučiti glasbene osnove, kot so branje not, igranje preprostih melodij, zgradba in funkcija akordov. Kasneje se da to znanje uporabiti v različnih glasbenih zvrsteh, kamor se usmerimo glede na želje posameznika.

3. Se lahko naučim igrati klavir, če imam doma samo sintesajzer?

Seveda. Za učenje osnov je dovolj preprosta klaviatura. Obstajajo celo klaviature, ki se klavirju zelo približajo, npr. takšne, ki imajo 61 tipk in možnost igranja različnih dinamik (glasno ali tiho).

Na višjih stopjah je izbira inštrumenta odvisna od osebnih preferenc in od tega, kakšno glasbo želiš igrati. Vsekakor je akustični pianino zelo dobra odločitev zaradi prijetnega zvoka in zvočnih nians, ki jih omogoča.

Nekatere zvrsti glasbe, kot sta rock in pop, ne zahtevajo nujno akustičnega klavirja, obstajajo pa že električni klavirji, ki dosegajo zavidljivo kvaliteto zvoka in so se že občutno približali klavirskemu zvoku in občutku igranja, so pa cenovno bolj dosegljivi in lažji za vzdrževanje.

4. Koliko časa bom moral/a vaditi?

Na začetku ne prav veliko – za osvojitev preprostih skladb je dovolj že 20 minut 3x do 4x na teden. Kasneje se ta čas podaljša, poveča pa se tudi motivacija in veselje ob igranju, saj pridejo na vrsto bolj zanimive in lepe skladbe.

Količina časa, ki ga porabiš za vadenje, ni nujno premo sorazmerna z učnim napredkom. Najbolj pogosta napaka, ki jo naredimo, je, da mislimo, da moramo vaditi ure in ure, da bomo postali dobri pianisti. To ne drži popolnoma. Bolj pomemben je način, kako vadiš in to, da vadiš redno. Če ne vadiš redno in vmes spuščaš cele tedne, bo napredek gotovo počasnejši.

Čas, ki ga namenimo vadenju, se trudimo porabiti čimbolj pametno. Izogibamo se preigravanju, t.j. ponavljanju  skladb na en in isti način ne da bi poskusili popraviti napake. Slab način vaje je avtomatizirano igranje, kadar igramo določeno skladbo ne da bi se skoncentrirali in smo z mislimi povsem drugje.

5. Naj kupim pianino, klavir, klaviaturo ali digitalni pianino?
Klaviatura

Cenovno najbolj dostopna je klaviatura ali sintesajzer. Lahko kupiš novega ali, še ceneje, rabljenega. Pomembno je le to, da so tipke normalne velikosti, ne pa majhne, kot na otroških modelih. Nekatere klaviature imajo več oktav (61 tipk) in možnost igranja različnih dinamik (glasno ali tiho).

Digitalni pianino

Sodobna tehnologija je zvok in občutek igranja pri električnih pianinih z obteženimi tipkami že močno približala koncertnemu klavirju. Vzdrževanje je cenejše, saj ne zahteva uglaševanja, tudi prestavljanje in selitve ne predstavljajo večjega problema.

Pianino ali klavir?

Pianino je cenejša varianta koncertnega klavirja ter je zaradi svoje velikosti bolj primeren za v stanovanje.

Akustični pianino in klavir omogočata izražanje subtilnih glasbenih nians, dajata veliko možnosti za različne interpretacije skladb, pri učencu pa razvijeta pravi občutek za igranje, uporabo pedala in glasbeno izražanje.

Za razliko od digitalnega modela zahtevata pianino in klavir redno uglaševanje. Prav tako je treba skrbeti, da je v prostoru, kjer sta postavljena, stalna vlaga in temperatura. Pri nakupu rabljenega inštrumenta se je treba prepričati, da je v dobrem stanju  in da je bil redno uglaševan.

5 pozitivnih lastnosti, ki jih otrok pridobi z učenjem klavirja

1. Otroci, ki se učijo igrati klavir, imajo visoko razvit socialni čut

V raziskavi iz leta 2010 so dokazali, da postanejo skozi glasbeno ustvarjanje otroci bolj kooperativni, prijetni in pripravljeni pomagati drugim.  Zaradi večje samozavesti in dobrih komunikacijskih sposobnosti se bolje znajdejo med svojimi vrstniki. Ker imajo razvito inteligenco in samodisciplino, bolje razumejo svoje vrstnike, prav tako pa imajo visoko razvito empatijo.

2. Učenje klavirja spodbuja ustvarjalnost

Vsaka glasbena fraza zahteva določeno glasbeno interpretacijo, ki izvira iz posameznikovega občutenja in razumevanja glasbenega dela. Oblikovanje glasbenih fraz skozi intuitivno dojemanje glasbenega dela močno vpliva na razvoj domišljije in ustvarjalnosti.

3. Otroci, ki se učijo klavir, imajo dokazano boljši uspeh v šoli

Številne raziskave so dokazale, da so otroci, ki se učijo igrati glasbeni inštrument, dosegali višje rezultate pri standardnih razvojnih testih in testih prostorske predstave. Nekatere raziskave so dokazale, da otroci, ki igrajo klavir, dosegajo zelo dobre rezultate pri reševanju matematičnih in verbalnih problemov.

4. Učenje klavirja pri otrocih povečuje zmožnost koncentracije ter dobre delovne in učne navade

Vsaka nova skladba, ki se jo učenec nauči, zahteva doseganje določenih spretnosti. Da se nauči novo skladbo, mora pri vadenju ostati skoncentriran in se osredotočiti na vsako noto, takt in glasbeno frazo. Sposobnost koncentracije, ki se razvija med vadenjem, spodbuja dobre delovne in učne navade, ki se odražajo pri preostalem delu v šoli ter kasneje v življenju.

5. Učenje klavirja povečuje koordinacijo in delovanje obeh možganskih polovic

Otroci, ki igrajo klavir, imajo dobro razvito fino motoriko in koordinacijo. Za razliko od drugih inštrumentov klavir zahteva ločeno delo obeh rok. Leva in desna roka opravljata popolnoma različne naloge. Pri tem sta udeleženi obe možganski polovici, kar povečuje razvoj kompleksnega mišljenja.